Najhujše nesreče ameriških vesoljskih poletov

Leta 2003 se je zgodila zadnja v nizu nesreč ameriških vesoljskih plovil, ki je privedla do upokojitve Space Shuttlov. To pa ni bil edini tragičen primer v zgodovini ameriških vesoljskih poletov.
Nesreča raketoplana Columbia je tako (vsaj za zdaj) končala neko obdobje ameriških poletov v vesolje, Nasa pa trenutno pošilja astronavte v vesolje z ruskimi raketami Sojuz, pri čemer vozovnica stane 60 milijonov dolarjev . Predsednik Barack Obama je leta 2010 potrdil program, po katerem bodo v zemeljsko krožnico material in astronavte pošiljala zasebna podjetja in eno od njih, Space X, je z brezpilotno raketo že poslalo tovor na ISS. Nasa se medtem osredotoča na razvoj plovila Orion, ki bo lahko poneslo astronavte proti asteroidom in Marsu.

Ob tragični obletnici smo pripravili pregled večjih nesreč ameriških vesoljskih plovil, ki so predvsem opomin, da poleti v vesolje niso niti rutinski niti (pretirano) varni:

Gemini 9 – 28. februar 1966

Prvotna ekipa, ki se je usposabljala za polet z vesoljsko raketo Gemini 9, je umrla že pred samim poletom v vesolje. Ameriška astronavta Elliot See in Charless Bassett sta namreč umrla v poletu z vojaškim letalom T-38, ko sta letela iz Houstona v St. Louis, kjer naj bi pregledala vesoljsko raketo. Razlog za nesrečo letala, ki je strmoglavilo ob pristanku, naj bi bilo po navedbah oblasti megleno vreme. S plovilom Gemini 9 sta nato v vesolje uspešno poletela rezervna pilota Thomas P. Stafford in Eugene A. Cernan.
Ostanki ožganega pilotskega modula.  Ostanki ožganega pilotskega modula.

Apollo 1 – 27. januar 1967

Tudi nesreča vesoljskega plovila Apollo 1 tehnično gledano ni bila prava “vesoljska nesreča”, vseeno pa velja za eno odmevnejših v zgodovini poletov ameriške vesoljske agencije Nasa. Ameriški astronavti Virgil Grissom – Gus , Edward H. White in Roger B. Chaffee so umrli med vajo, ko je pilotski modul zajel požar. Medtem ko vzroka požara niso nikoli zares ugotovili, pa je bilo kmalu jasno, da je bil razlog za smrt astronavtov serija konstrukcijskih napak. Raketni modul se je tako lahko odpiral zgolj od znotraj, kar je ob domnevno nezavestni posadki onemogočilo vsakršno rešitev.

Challenger – 28. januar 1986

Nesreča pri izstrelitvi raketoplana Challenger velja za prvo izstrelitveno katastrofo, v kateri je umrlo več oseb, vključno z enim civilistom. Space shuttle Challenger je bil uničen zgolj 73 sekund po vzletu, v eksploziji pa je umrla vsa posadka. Za tragedijo naj bi bil kriv okrogel ventil, ki je povzročil, da je vroči izpuh motorjev oslabil distančnik med nosilno raketo in raketoplanom, kar je privedlo do razpada celotnega sistema. Strokovnjaki še danes ne vedo, ali je posadka preživela začetno eksplozijo, a dokazi, da je posadka poskušala uporabiti zasilne zaloge kisika, naj bi govorili v prid tej teoriji.

Columbia – 1. februar 2003

Raketoplan Columbia je bil 1. februarja 2003 na poti proti Zemlji, ko je izginil z radarja. Preiskava je ugotovila, da je zaščitna pena zunanjega tanka za gorivo med krušenjem po vzletu poškodovala toplotno zaščito Columbie. Med potjo nazaj skozi ozračje je zaščita začela odpadati, nato pa je razpadel še celoten raketoplan. Nesreča je sprožila nove varnostne ukrepe, ki so preostalim trem raketoplanom omogočili, da dokončajo svojo misijo. Po tragediji se je administracija predsednika Georgea Busha mlajšega odločila, da bodo raketoplane upokojili, ko dokončajo svoje obveznosti do izgradnje Mednarodne vesoljske postaje (ISS). To se je zgodilo leta 2011.
Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s